nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Zanj poskrbi, kot že rečeno, v prvi vrsti kot Platonov, ki se skozi uprizoritev vzpostavlja kot čisti kontrast svetu okrog sebe in se na koncu spremeni v domala afatično, do kraja izmozgano, groteskno kreaturo, tako rekoč izrodek, že popolnoma »iz sebe«. Na drugi strani brez prestanka poteka neka vztrajna feydeaujevska, nikdar resnično »prisebna« komična mehanika, v kateri se najmočneje izkažejo kot generalica, skrajno jasna v intencah, refleksna in ostra, a tudi vdana in sočutna, domala emblematična za uprizoritev v že omenjenem prizoru na postelji, ko se vse zazdi tako preprosto (»Ti ljubiš mene, jaz ljubim tebe - kaj bi pa še rad?«), kot Sofja, v kateri se po ponovnem srečanju s Platonovim nekaj prelomi in prej suveren dramski lik skrči do absurdne (tragi)komedijske igrače v rokah neusmiljene komične mehanike, in pa kot zdravnik Trilecki, na videz stranska figura, v kateri pa se po zaslugi natančne in virtuozne izvedbe nenehno na meji groteske pokažejo vse tiste karakteristike,
ki zaznamujejo tudi glavne protagoniste.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani