nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Območja, koder je rutina vsakdanjega življenja do take mere dognana, da se v njej prihodnost ponavlja že v sedanjosti, zaradi česar je sploh nemogoče govoriti o napredku, razen če za napredek štejemo tiste izposojene inovacije, ki prek trga navsezadnje prodro tudi v duhovno potvorjene pokrajine, so na zunaj zelo podobna deželam, kjer se kaj dogaja, čeprav se v resnici ne dogaja nič. Prevladuje dolgčas, ki je povrh vsega še nezaveden, tako da ljudje sploh ne vedo, kako se jim je čas pravzaprav ustavil. Ker je človek dejavno bitje pobude in ker obstaja toliko, kolikor tvorno vpliva na lastno prihodnost, se je mogoče celo vprašati glede resničnosti take obrobne človečnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani