nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Liki v Vehiklu se selijo po prostorih in časih na način nekakšne metempsihoze, v teh »slutnjah potovanja«, kakor je drama podnaslovljena, ni nič do kraja gotovo, vse je zgolj pršec v zimskem vetru ali plaz v noči, ki razmerja za hip poruši, pravzaprav pa ostaja vse isto, le da vselej nekoliko slabše, zaznamovano z edino konstanto: nenehnim spopadanjem, občutki krivde, strahu, muke v iskanju ljubezni in tistega enega, ki je alfa in omega stvarstva. Muckov svet je izviren, vendar v nevarni bližini krščanske mistike in etike: nevarni pravim zato, ker mu ta, kadar se izreka nereflektirano oz. je v izjavah neodločno potlačena, jemlje nekaj siceršnje prepričljivosti.
Avtor svojo dramsko (po)etiko polaga v usta štirim osebam, na prvi pogled avtonomnim dramskim likom, a vselej tudi zastopnikom njegove filozofije človeka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani