nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Naše bivanje je, po, v temelju dualistično in obkroženo s časom, ki ni groza sam po sebi, temveč je groza v resnici v nas, ki ostajamo v njem brez smisla, kar naprej tam, »kjer bi ne želeli biti«. Liki v Vehiklu se selijo po prostorih in časih na način nekakšne metempsihoze, v teh »slutnjah potovanja«, kakor je drama podnaslovljena, ni nič do kraja gotovo, vse je zgolj pršec v zimskem vetru ali plaz v noči, ki razmerja za hip poruši, pravzaprav pa ostaja vse isto, le da vselej nekoliko slabše, zaznamovano z edino konstanto: nenehnim spopadanjem, občutki krivde, strahu, muke v iskanju ljubezni in tistega enega, ki je alfa in omega stvarstva. Muckov svet je izviren, vendar v nevarni bližini krščanske mistike in etike: nevarni pravim zato, ker mu ta, kadar se izreka nereflektirano oz. je v izjavah neodločno potlačena, jemlje nekaj siceršnje prepričljivosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani