nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Ob tem pa so se vrstili referati: o odnosih in razlikah med apofatično mislijo in pojmovanjem vidnega sveta pri gnostikih, novopitagorejcih, novoplatonikih in pri; o vprašanju mišljenja nemisljivega in vplivu Dionizijeve misli na sodobno filozofijo (ob delu ruskega krščanskega filozofa Bulgakova); o bližnji, četudi povsem implicitni sorodnosti med Dionizijevimi stališči in spoznanji Levinasove etike; o rezultatih soočenja sodobne italijanske misli (Cacciari in Vanni) z dionizijevskim občutkom za odprtost mišljenja; o vplivu Dionizijevih spoznanj na filozofijo francoskega krščanskega filozofa-; o vprašanju, porojenem ob preučevanju misli Kuzanskega, kako v okviru sodobne, postmoderne družbene etike misliti; o tem, kako se spis O Božjih imenih spoprijem z vprašanjem zla; ter o recepciji in razmerju Dionizijeve apofatične misli (kot jo je ta razvil predvsem v spisu O božjih imenih) na ozadju Derridajeve dekonstrukcije.
Nekoliko manj teološko, zato pa bolj kulturnozgodovinsko,
literarnoteoretsko, jezikovnoteoretsko, umetnostnozgodovinsko in celo naravoslovno so bili naravnani prispevki, ki so obravnavali: vpliv novoplatonistične filozofije na Dionizijevo razumevanje jezika; simbolne stopnje popolnosti v Dionizijevi Nebeški hierarhiji, kot se kažejo v delu sv. Avilske; problem simbola v Dionizijevem korpusu; sledi Dionizijevih uvidov v srednjeveški angleški mistični literaturi, pri Greku, predstavniku ruske mistike, pri Dostojevskem in Bahtinu, v frančiškanski sholi (zlasti pri sv. Bonaventuri) in v Dantejevi Božanski komediji; a tudi pri antitetičnih obravnavah simbolike svetlobe v 12. stoletju (opat Suger in sv.), pri upodabljanju svetlobe v karolinškem in otonskem knjižnem slikarstvu ter o tem, kako je Dionizijeva filozofija svetlobe vplivala na nekatere poglede Galilea Gallilei.
Širok spekter uvodov, vidikov in spoznanj, ki vsa govorijo v prid aktualnosti Dionizjeve misli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani