nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Besedilo je najmočnejše v intelektualizmih, v katere zanaša dramske osebe, domala aforističnih (wildeovskih) definicijah in izrekih, ki niso brez lucidnosti in iskrive duhovitosti, vendar pogosto »nadomeščajo« šibko karakterizacijo oseb oziroma protagonistov in v dramskem prostoru obstanejo sami zase (kot npr. Joštova razprava o pesmi, v kateri prav ničesar od povedanega nato ni). Nekaj rešitev je, preprosto, za lase privlečenih (recimo obtožba, da je homoseksualec, snemanje kompromitirajočega videa s tem v zvezi, pa insceniran medijski »škandal« ob ministrovem »nepotističnem« obisku pri bolni ipd.), slabo utemeljena pa je celo razcepljenost, osrednji motiv celotnega dogajanja. Skratka: besedilo je polno strukturnih slabosti in »napak«, od katerih sicer nekatere povsem legitimno sodijo v dramaturški instrumentarij komedije, vendar se v neodločni žanrski fakturi izidejo kot konstrukcijski spodrsljaji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani