nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Grška dramatičarka Lia Karavija je na podlagi osebne multikulturne izkušnje poudarila kulturne in jezikovne bariere, s katerimi se je srečevala v svojem okolju in po Debeljakovem mnenju tako »na podlagi biografije pokazala na palimpsest različnih zapisov več kot ene identitete«. Uvodno tematiko je s skepticizmom premotrila tudi Zagorski, ki je opozorila na problematičnost in občutljivost uporabe pojma nacionalno (še posebno v Nemčiji) in se osredotočila na vsebinsko plat debate z orisom sodobne nemške dramatike, ki se je v zadnjih dvajseti letih oddaljila od velikih političnih tem, (zadnji v vrsti tovrstnih piscev je bil dramatik Heiner Müller), zdaj pa temelji predvsem na temah medsebojnih odnosov, družinskih zgodb in mikrokozmosov. Vzpostavilo se je skupno mnenje, da se danes v gledališču uprizarjajo »preproste« zgodbe, ki velikokrat ne zadevajo celotne družbe in postaja zato bistveno prevajanje med različnimi (kulturnimi, verskimi, socialnimi...) izkušnjami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani