nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
A glasbena umetnost nima nikakršnega pomena, ko se v imenu t. i. višjih ciljev pobijejo desettisoči, ko se je treba znebiti moža ženske, ki si jo poželiš, ko oblast otrdeva v tiranijo, ko stari samodržci padajo in se novi rojevajo. In tako je pripovedni modus Kralja recitacija o znanem teku sveta (sijajno osredotočena skeptična drža pripovedovalca Christopha Müllerja se paradoksno stika z glasom sočutja), ki nas vodi skoz anekdotično, antipsihološko, potujevalno glasbenogledališko tkivo (režija ga inteligentno napne v epski ludus), v katerem Rojkova na zunaj skopa glasba tli v funkciji zadržanega komentiranja in opominjanja, preden se v epilogu čas za poljube razrase v lebdečo, mnogoglasno elegijo. Izmed mladih pevskih solistov - skoraj vsi so odrsko »markirali« več oseb, s presenetljivo prezenco - omenimo vsaj Kallenberga (belkantistično prosojni), Bühler (Betsabeja idr.) z zvonkim visokim sopranom, Lotte Kortenhaus, posebej gosto v Absalomovem »ariozu«, in Christiano Schmelling, ki
je Miholin sprechgesang podajala z izsevom antičnega trageda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani