nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Razstava je kombinacija že videnega in svežega, tj. Mušičeve travmatične ikonografije smrti - slik in grafik iz znamenitega cikla Nismo poslednji, s katerim se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vrnil k travmatičnim spominom na medvojno konfinacijo v Dachauu - ter Stupičeve serije Upor, dvanajsterice gvašev, ki so prvi stik z javnim pogledom našli šele pred dvema letoma v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru. To so mala, komorno zasnovana dela tega (pre)redko razstavljenega velemojstra nacionalnega modernizma iz let 1961 in 1962, ki predstavljajo njegov sicer epizodni angažma glede tematike NOB, s katero se kot slikar introvertiranih, intimnih tem (avtoportretov, nevest, portretov hčerke in ateljejskih interjerjev) skorajda ni ukvarjal. V Uporu je upodobil prizore podtalnega delovanja v času vojne (sojenje, skrivni sestanki, žalovanje, obup, pokol talcev in vkrcavanje ujetnikov na njihovo zadnjo pot), celota pa ustvarja enotno
podobo tragičnih vojnih usod.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani