nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
O Kafkovih dnevnikih so literarni zgodovinarji zapisali, da jih je mogoče upoštevati kot njegova prvorazredna dela, saj sta tako njegovo življenje kot osebnost natančno ustrezala tej formi, še več, v teh zapisih, ki jih - kot je pred časom ugotovil ocenjevalec časnika New Times - združuje brutalna poštenost in zavedanje o samem sebi, je Kafka nenačrtovano razkril vse tisto, kar je sicer skrival pred svetom v svoji prozi. V prvem zalogaju dobivamo dnevniške zapise med letoma 1909 in 1912 (v nizu bodo sledili zapisi 1912-1914, 1914-1923 in Popotni dnevniki), že iz njih pa svetli malce manj enigmatični Kafka, Kafka, ki razkriva svoje življenje v Pragi, razlaga svoje sanje, premišljuje o očetu in svoji nesojeni poroki, svojih občutjih strahu, krivde, izgnanosti in predvsem njegov trud, kako biti kar se da upoštevanja vreden pisatelj.
Dikcija teh večinoma nočnih zapisov niha od melanholične prostodušnosti prek najrazličnejših oblik samopozabe do boleče strašljive
intenzivnosti občutenja neprimernosti za ta svet, siceršnji sliki o Kafki, kakršno imamo verjetno vsi njegovi bralci, pa vendar dodaja nekaj svetlih tonov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani