nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Tudi ob Veselih novih ušesih, četrti pesniški zbirki - poleg samostojnih Naselitev (1997), Vrtoglavice zanosa (2002) in Milijona sekund bliže (2006) se je pesnik v soavtorstvu s podpisal še pod na Manhattanski aveniji (2003) -, lahko ugotovimo, kar smo ugotavljali že ob avtorjevih prejšnjih zbirkah: po umetniški moči, prepričljivosti slej ko prej prekaša svoje predhodnice. Tako je Podlogarjeva poezija z Milijonom sekund bliže - če si za ponazoritev v spomin prikličemo le avtorjevo prejšnjo zbirko - z naslonitvijo na specifičen postopek organizacije pesemskih besedil, nakazan že v Odi (šlo je za hlastno, sredobežno, mestoma duhovito, nemalokrat presenetljivo, skratka, asociativno drsenje oziroma izpodrivanje podobe s podobo ali, kakor se je nekje v zbirki takrat zapisalo pesniku, »kolažiranje, kadriranje, kakofoniranje«), za seboj v dobršni meri pustila, prerasla patetičnost, tudi naivnost prvih dveh zbirk. So se pa ob tem pozornejšim bralcem slej ko prej odpirala nova
vprašanja, oblikovali drugačni pomisleki: kinetično, vratolomno nizanje podob kot temeljni organizacijski princip pesmi se je bržkone nevarno ponujalo - kolikor lažjemu, toliko bolj jalovemu - ponavljanju iz zbirke v zbirko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani