nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Ključni kohezivni moment pri tem postopku je nedvomno misel; ta se kakor avtohtona ploskev izlušči iz dramske predloge in jo zaslišimo v prostoru uprizoritve na novo, z vso poetično in filozofsko širino, ki jo morda v drugih uprizoritvah prikrivajo »nepotrebni« dramski nanosi, kot denimo psihologija, ideologija, dramaturgija, uprizoritvena zgodovina. Bergerjeva uprizoritev ne izvira iz nobene od omenjenih treh kategorij, zato pa do vsake vzpostavi avtorski odnos: psihologijo, kot rečeno, zgosti v dve dimenziji, čeprav se ji ne odpove, dramaturgijo linearizira v nepretrgan uprizoritveni tok, čeprav upošteva njene ključne predpostavke, ideologijo pa kontekstualizira in jo na ta način prepušča mišljenju.
To je, lahko bi rekli, paradoksen režijski princip, ki z močno avtorsko gesto doseže zelo intenziven učinek priznanja, in ne negacije izvirnega dramskega avtorstva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani