nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Prezrte slike norega časa
Knjiga, osebni dosje št. 584 po avtorjevih besedah ne odkriva »nič resnično revolucionarno pomembnega o Kocbeku ali o okolju in času, v katerem je deloval«, vendar kljub načelni lapidarnosti in skromnostno intonirani neambicioznosti ponuja nešteto slik norega časa, ki doslej ali sploh niso bile znane, ali jih proučevalci iz tega ali onega razloga niso posebej izpostavljali, ali pa se jih doslej še niso lotili tako sistematično kot avtor.
Nemara nič presenetljivega za knjigo o disidentu, ki je zasliševalcu notranje uprave sredi sedemdesetih, po objavi inkriminiranega tržaškega pogovora, ko mu je le-ta v uvodu očital, da je storil »zadnji korak« in s svojimi sodbami zakrivil »dejanja, ki spadajo pod paragrafe kazenskega zakonika o lažni propagandi, blatenju države in njenih predstavnikov«, navrgel (in to takrat zaupal svojemu dnevniku), da bo svojo čast pred takratno že povampirjeno nomenklaturo ubranil tako, »da bom branil čast
tistih, ki se ne morejo več braniti«, oziroma, kot je to povedal na zaslišanju, »morate se zavedati, da sedite pred človekom, ki je celotna usoda, ki pa ga ni mogoče manipulirati, ki je pripravljen braniti čast slovenskega naroda in njegovih zmotno ubitih sinov ...«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani