nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Od Scorseseja seveda nihče ne pričakuje eastwoodovske konzervativnosti, malce več preudarnosti pa vendarle, sploh če psihološki profil osrednjega junaka temelji na travmah iz druge svetovne vojne, konkretno osvoboditvi Dachaua. Če je večina flashbackov iz Danielsove preteklosti »zgolj« kičastih, so lepo zložena in aranžirana trupla dachauskih žrtev najmanj neokusna, sploh ker se Scorsese zgodovinske krivde, ki zaznamuje ameriške osvoboditelje Dachaua (kopico neoboroženih nacističnih oficirjev so, šokirani nad prizori v taborišču, enostavno postrelili) loteva v podobni maniri kot občutka krivde, ki izhaja iz nasilnih dejanj psihične neprištevnosti.
O Zloveščem otoku ni preprosto pisati ali govoriti, ne da bi razkrival pomembne narativne preobrate, narativni preobrat oziroma »veliko razkritje«, spektakularni sklepni moment (povprečnih) trilerjev, pa je tudi ključni element pričujočega filma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani