nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Medtem ko gre v prvem delu predstave za izmenjavo giba, vizualnega materiala in teksta, v drugem delu gibalno izvedbo sočasno nadgrajujejo projekcije svetlobne ostrokotne površine, v katero je »vsajena« plesalka, ter sence, ki okoli nje fluidno drsijo. Prav gibalna zamejenost plesalke, ki se lahko giblje zgolj z gornjim delom telesa in mestoma iz gumijastih objektov »osvobodi« eno od nog, uprizarja razdvojenost subjekta; poplesavanje senc in iluzija premikajočega prostora okoli plesalke, kar Vadim ustvarja z manipulacijo svetlobe, ter »negibna« plesalka pomeni nepremostljivo razliko med subjektovo fantazmo in dejanjem, ki bi fantazmo spodneslo in šele s tem dejansko proizvedlo spremembo.
Kajti »« subjekt v resnici sploh ne cilja na spremembo, ampak pasivno vztraja v lastnem užitku, v svoji iluzorni zmožnosti, da življenje lahko kadarkoli spremeni - če ne danes, ko sonce nekje tam daleč za že zahaja, kar je zaključen prizor predstave, pa naslednji dan, enkrat kasneje pač ...
nekoč ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani