nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Če se je gledalec po prvem zmerjanju občinstva s »polnoritimi pizdami slovenskimi«, »junaško« podprtemu še s hrupnimi streli naravnost vanj, morda še kultivirano zadržano in nekoliko mazohistično vzgojeno nasmehnil nad kot da pogumno-nesramno duhovitostjo, je po novih in novih ponovitvah bučnega, votlega, praznega in brezsramnega nasilja nad sabo lahko le vedno bolj topo in zdolgočaseno (za)zehal. In tako je po nepričakovano prekinjenem epilogu predstave, v kateri so se na režiserjevo zahtevo (ob dramaturški pomoči in ter ob režijski asistenci in koreografiji) dobesedno in v prenesenem pomenu najbolj požrtvovalno in do konca slekli in razgalili predvsem zgledno soustvarjalni in profesionalni igralci, pevci in inštrumentalisti (, Grad,, Kos,, Draga,, in), občinstvo tudi to predstavo, ki je kljub vsemu streljanju, kričanju in smradu po žveplu ves čas ostajala varno za zarisano belo črto oz. poudarjeno razmejitvijo med prizoriščem in avditorijem, pospremilo z rutinskim standardno
spoštljivim aplavzom in si brez sence slabe vesti takoj za tem privoščilo še ponujeni popremierski kozarček pozabe. Kot je videti, Frljićevo politično gledališče ni spremenilo, kaj šele etično prebudilo in oplemenitilo ne protagonistov in ne občinstva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani