nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Naslov je morda premehak za tisto, za kar v tej knjigi - in sploh v vsej njeni poeziji - gre. Res so to kosmi ali koščki, drobne pesmice, toda vsaka izraža zgoščeno disonantnost, ki je na »otip« včasih ostra in bodeča, zmeraj pa je v njej sled bolečine. Pesnica - »krhka, nežna, samosvoja sobesednica trav, ptic, zemlje in sonca«, pravi - ponuja galerijo elementarnih »predmetov« iz narave, tistih pač, ki jih je (že zdavnaj) ponotranjila in estetizirala, da bi, kot v poeziji od pamtiveka, pomagali peti o najrahlejših vzgibih srca in duha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani