nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
V luči lužice, ki naj bi ostala po Narednikovih besedah po njem potem, ko se bo v po desetih štamperlih poslednjič »razlil« čez točilno mizo in ga bo »enostavno pobrisala z mize«, ali pa bo njene sledi, kot pravi Mama, oprala z rjuh, da bo stekla »umazana voda po potoku navzdol«, se konča tudi uprizoritev s pomivanjem tal v po Chubbyjevem poslednjem sporočilu na steni (Chubby), ki govori tako o prepoznanju enkratne dragocenosti slehernega človeškega življenja kot tudi o dozorelosti za sprejemanje minljivosti vsega živega in za smrt.
V socialno, značajsko in nacionalno oz. kulturno pomenljivih kostumih Hranitelja, maskah, ob učinkovitih zvočnih in glasbenih členitvah ter razpoloženjskih poudarkih Jurkija in lektorski pomoči (žal bošnjaški govor in njegovi mestoma tudi čustveno motivirani vdori v sicer slovenske replike protagonistov niso bili vselej dovolj enotni in prepričljivi) je iz »filmskih fragmentov« vlog in posameznih prizorov ustvarila razvidne značajske celote ter
obenem ves čas v zborovski soigri soooblikovala gosto in čustveno nabito vzdušje »poslednjega zatočišča« obrobnežev celotna partnersko ubrana, privržena in požrtvovalna igralska zasedba. V nosilni vlogi prostodušnega in svobodomiselnega pesnika Chubbyja, ki ga izvršena zaveza očetu ne odreši ne lastne napake in ne njenega zrelega prepoznanja, je oživil umetnika in življenje kot umetnino obenem Prebil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani