nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Ob prvinski civilizacijski zgodbi o posameznikovi zavezanosti izročilu krvnih prednikov, ki vključuje zavezo izvršitve pokojnikove poslednje želje, kaže uprizoritev kot enako neuspešni možni orodji pri tem tako arhaično religiozno zasvojenost (Chubbyjeve mame) kot tudi sodobno urbano medijsko zasvojenost (Gerijeve mame). V luči lužice, ki naj bi ostala po Narednikovih besedah po njem potem, ko se bo v po desetih štamperlih poslednjič »razlil« čez točilno mizo in ga bo »enostavno pobrisala z mize«, ali pa bo njene sledi, kot pravi Mama, oprala z rjuh, da bo stekla »umazana voda po potoku navzdol«, se konča tudi uprizoritev s pomivanjem tal v po Chubbyjevem poslednjem sporočilu na steni (Chubby), ki govori tako o prepoznanju enkratne dragocenosti slehernega človeškega življenja kot tudi o dozorelosti za sprejemanje minljivosti vsega živega in za smrt.
V socialno, značajsko in nacionalno oz. kulturno pomenljivih kostumih Hranitelja, maskah, ob učinkovitih zvočnih in glasbenih
členitvah ter razpoloženjskih poudarkih Jurkija in lektorski pomoči (žal bošnjaški govor in njegovi mestoma tudi čustveno motivirani vdori v sicer slovenske replike protagonistov niso bili vselej dovolj enotni in prepričljivi) je iz »filmskih fragmentov« vlog in posameznih prizorov ustvarila razvidne značajske celote ter obenem ves čas v zborovski soigri soooblikovala gosto in čustveno nabito vzdušje »poslednjega zatočišča« obrobnežev celotna partnersko ubrana, privržena in požrtvovalna igralska zasedba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani