nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
V uvodnem, »tihem« delu predstave se v belem scenskem prostoru, na stenah katerega so obešeni nepopisani beli listi papirja, belo kustumirani plesalki prepletata kot podvojen organizem, ki se v nadaljevanju razpira skozi različne zgoraj omenjene moduse, in sicer od brezpomenskega glasovnega preigravanja do vzpostavitve diskurzivnega dialoga, ki drsi od dialoga med dvema avtonomnima subjektoma do dialoga, v katerem je ena drugi svoja lastna senca, svoj lastni odmev.
Medtem ko sta izvajalki gibalno presenetljivo medlo artikulirani, ne nazadnje je uvodni, »tihi« gibalni del brez razloga razvlečen, in je tudi sicer njuna odrska koncentracija večinoma omledna, pa se razživita v vokalno zahtevnih in glasovno ter tekstovno natančno izvedenih prizorih, v katerih »koreografirata« svoja lastna glasova. Prav vprašanje lastnega glasu in njegovega izvora je izpostavljeno v zadnjem delu predstave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani