nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Izgubil sem občutek za čas, a ker se je zrak shladil, sem vedel, da je noč zagrnila prostrana, z gostim šašem porasla polja, ki so obdajala mojo staro samotno hišo. Obšlo me je veselo razburjenje ob misli, koliko prostora sem ustvaril na tem velikem in neizrabljenem podstrešju, kjer bom zdaj lahko hranil svojo dragoceno zbirko. Po moji oceni je bila vsaka plošča dovolj dolga in široka, da bo lahko na njej vse, kar sem zbral v letu dni, in da bo kmalu dovolj plošč za mojo celotno življenjsko zbirko, za katalog smrti in norosti, ki ga hranim zato, da bi posvaril svoje sotrpine sodne pisarje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani