nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
»Klapa je klapnila, ...«), ki zgodbe bremeni, ker pretirano izpostavlja sam pripovedni postopek, ne pa njihove notranje linije.
V omenjenem pripovedovalcu kaže iskati tudi včasih preveč zunanje opisno ali pa enoglasno naravo pripovedi nekaterih zgodb - enoglasnost je na tem mestu mišljena v smislu črno-belega slikanja likov, lahko bi rekli že (stereo)tipov, saj jih ironija tako povozi, da se ne vzpostavijo kot polnokrvni osebki. To sicer niti ne bi bilo moteče, če ne bi hkrati besedila ustvarjala vtisa, da vendarle težijo k nečemu več, k polnokrvnejšemu psihološkemu profilu likov, ki sicer lahko zelo dobro uspe, in sicer prav takrat, ko ob ironiji v pripoved pripusti še druge, mehkejše in občutljivejše - pa čeprav npr. samo otroško čudenje in hrepenenje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani