nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Na trenutke mi je kar žal, da nimam ustreznih kvalifikacij za dobro plačano službo uradnika (občinskega ali državnega, na višjem ali nižjem položaju, čisto vseeno), kajti potem ne bi bil le finančno preskrbljen do predpisane upokojitvene dobe (dokaj ustrezno pa tudi po njej), ampak bi lahko bolj ali manj orgazmično izživel vse svoje zatrte in skrite tendence, ki vsake toliko časa v meni (kot v vsakem od nas) dvignejo glavo: željo, da bi druge ljudi trpinčil in ob tem užival, pa željo, da bi se koga od trpinčenih kdaj usmilil in s tem sebi in drugim dokazal svojo velikodušnost, pa občutek, da ravnam po pravilih, kakor koli neumnih, in mi zato nihče nič ne more (da, skratka, z nobeno svojo odločitvijo ali potezo ničesar ne tvegam). To je privilegij, ki ga uživajo le uradniki, ne pa tudi navadni smrtniki, ki morajo ustvariti kaj več kot gore papirja za to, da lahko preživijo.
In še bi lahko našteval prednosti uradniškega poklica pred
vsemi drugimi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani