nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Kraskova je v roman kot v lično črno škatlo zaprla neznansko množico negativnih energij, dodala še zvrhano mero trpljenja in zdi se, da potem le še opazuje, kako eksperiment poteka, kako se človečki zaletavajo drug v drugega, hinavijo, ovajajo, tudi morijo. Da je ta plat romana izpisana sugestivno dinamično, je seveda logično, malce je mogoče vseeno opaziti, da se avtorica žanru noče predati brez boja (morda pa to stori v kakem naslednjem besedilu, kdo bi vedel) in v razpostavljanju nenavadnih preprek svojim protagonistom neprikrito uživa. Res, nikakor ni odveč njen moto, ki omenja »smeh, ki para srce ...«, z njim izkriči veliko več, kot bi zmoglo povedati »navadno«, čisto žanrsko besedilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani