nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
In za take zadeve v Lugovem kopju tudi res gre, na začetku postavi Kraskova na oder mačota, ki se tak le zdi, v resnici pa je na videz nerazrešljivo ujet v vzorce in v neplodno premišljevanje, kako zdrsniti onkraj njih, a nič mu ne pomaga, ne vaje v samonadzorovanju ne kaj drugega, prestopi na temno stran in potem je, kar je - sledi namreč zaporniški bluz, ki pa spet ne postreže s kakim odrešilnim odvodom.
Kraskova je v roman kot v lično črno škatlo zaprla neznansko množico negativnih energij, dodala še zvrhano mero trpljenja in zdi se, da potem le še opazuje, kako eksperiment poteka, kako se človečki zaletavajo drug v drugega, hinavijo, ovajajo, tudi morijo. Da je ta plat romana izpisana sugestivno dinamično, je seveda logično, malce je mogoče vseeno opaziti, da se avtorica žanru noče predati brez boja (morda pa to stori v kakem naslednjem besedilu, kdo bi vedel) in v razpostavljanju nenavadnih preprek svojim protagonistom neprikrito uživa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani