nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Njen premislek o izbruhu nasilja, ki ga bolgarska družba prej ni poznala, ji je pokazal, da so nasilni in hkrati apatični otroci in mladostniki nasledek tranzicijskega časa, v katerem so starši v pehanju za preživetjem na otroke pravzaprav pozabili in jih mirno pustili v osami in čustvenem brezzračju: »Otroška osamljenost je večja od osamljenosti odraslih, njihov molk je veliko bolj strašen od molka odraslih,« je povedala in dodala, da mora pisatelj znati ujeti take skrajnosti v družbi, če naj literatura sploh kako vpliva.
, ki je po študiju angleškega jezika na univerzi Kliment Ohridski odšla na izpopolnjevanje v londonsko gledališče Royal Court, je napisala devet dram (Fjuri, Soba št. 48, Erikepajos, Kalvados, prijatelj, Grad Ireloh, Igrila, Planota, in psi, Brez kože, Zapora, Ljubimca, Psica, Kačje mleko in Nevidne poti odpuščanja), za več med njimi je prejela nagrade, svoj prvi roman,, pa je objavila pri enainštiridesetih letih. Za Matere (v izvirniku in
nemškem prevodu je delo izdala celovška založba v zbirki EditionZwei) je prejela nagrado Razvoj za novi bolgarski roman in Vzhodnoevropsko literarno nagrado sklada KulturKontakt, založbe in banke Bank Austria Creditanstalt, ki jo mednarodna žirija podeljuje na, kot najboljši vzhodnoevropski roman pa so delo razglasili tudi na frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2006.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani