nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
»Poskusila sem odkriti korenine okrutnosti,« navaja njeno izjavo prevajalka, »to kar sem ugotovila, je, da naši otroci niso krivi.«
Njen premislek o izbruhu nasilja, ki ga bolgarska družba prej ni poznala, ji je pokazal, da so nasilni in hkrati apatični otroci in mladostniki nasledek tranzicijskega časa, v katerem so starši v pehanju za preživetjem na otroke pravzaprav pozabili in jih mirno pustili v osami in čustvenem brezzračju: »Otroška osamljenost je večja od osamljenosti odraslih, njihov molk je veliko bolj strašen od molka odraslih,« je povedala in dodala, da mora pisatelj znati ujeti take skrajnosti v družbi, če naj literatura sploh kako vpliva.
, ki je po študiju angleškega jezika na univerzi Kliment Ohridski odšla na izpopolnjevanje v londonsko gledališče Royal Court, je napisala devet dram (Fjuri, Soba št. 48, Erikepajos, Kalvados, prijatelj, Grad Ireloh, Igrila, Planota, in psi, Brez kože, Zapora, Ljubimca, Psica, Kačje mleko in Nevidne poti
odpuščanja), za več med njimi je prejela nagrade, svoj prvi roman,, pa je objavila pri enainštiridesetih letih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani