nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Če prepoznavamo dirigenta in orkester iz njune zbližanosti z notranjo naravo simfoničnega dogodka, ki naj bi imel za cilj vendarle glasbeno povezovanje in sintezo, po modrem abonmaju ne moremo čisto dobro vedeti, kaj naj si mislimo o Kennethu Montgomeryju in Slovenski filharmoniji.
Ta je najprej igrala rutinsko, tj. z običajno solidnostjo in hkrati nedorečenostmi, po odmoru pa se je plošča ne le obrnila, ampak zamenjala, in v Mozartovi Simfoniji Jupiter smo poslušali lekarniško odmerjeno delovanje ansambla v historični zasedbi, v kateri so filharmoniki v varčno-tenkočutni profilaciji na lepem spominjali na odlične specializirane ansamble - kar pa samo po sebi ni nič manj osupljalo kakor na primer dejstvo, da so člani istega orkestra še maloprej igrali z nekajkrat slabšima nadzorom in vzajemno osmišljenostjo, in to pod blagoslovom istega dirigenta. Učinek Montgomeryjevega Mozarta je bil po Čajkovskem, še bolj pa po Webrovi uverturi, kakršno
smo slišali, podoben učinku konspirativno pripravljenega slavja, ki te preseneti iz teme.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani