nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Dokler obstaja želja in predvsem nagon po dotiku (mladega ženskega telesa), še vedno upamo, da se bodo stvari uredile in se bo staro življenje povrnilo. To se na koncu sicer tudi zgodi, in sicer v obliki sprijaznjenja s smrtjo, z odvrnitvijo mračnih misli (ob grobu staršev in spoznanju, da so od njiju vendarle ostale vsaj kosti), toda vprašanje obvisi v zraku: če je bil človek rojen za življenje, kako naj se potem nenadoma sooči s smrtjo oziroma, kako se prostovoljno odločiti in zamenjati tukajšnjo polnost za neskončni nič? Kontrast med individuumom in transcendentnim je torej prevelik, da ne bi sprevideli, kako zelo je Rothov roman ali pa vsaj njegov končni iztek odvisen od izločitve ključnega elementa - in onstranskega življenja ter seveda utehe, ki jo ta utegne nuditi posamezniku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani