nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Te jim pogosto zmanjka, ljubezni, do sebe in sicer. Literarne osebe so postali vandrovci, prej je šlo v zgodbah za dom, ki ga načne nekdo od zunaj, ženin ljubimec, stvor, karkoli, ali pa se zadeva vrti v prazno, zdaj so junaki potniki; ljudje, ki grejo po cigarete in se ne vrnejo domov, ljudje, ki se ustalijo v tujem mestu, ko najdejo privid ljubezni, partnerja, ljudje, ki potujejo kar tako, ki bežijo in se skrivajo, ljudje, ki se hočejo izgubiti, iskalci zavetja neba; pomenljiva je tista zgodba, ko hoče popotnik naprej, čim ga imenujejo prijatelj; sam mora biti, saj razumeš, prijateljev ima očitno že dovolj, zdaj, zaenkrat je bolje brez njih. Partnerstvo in prijateljevanje je samo podvajanje samote; tako je v Blatnikovih zgodbah, tudi teh najdrobnejših, vedno prisotna stiska jezika, pripovedovalci ne zaupajo besedam, čeprav so te (še vedno) pogosto tisto, kar nadomešča samo akcijo in so dejanja pogosto spremljana s komentarjem v kurzivu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani