nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Zdi se namreč, da v sodobnem času nismo ravno dodobra premislili Škerjančevih pesmih (kakor tudi ne marsičesa drugega), njihove mikavnosti, temnega leska, a tudi pasti opitega zvoka oz. gradnje v večnih harmonskih gestah in v pevskih frazah, razpetih med razklenjeno počasno deklamatoriko in veličave kantabilne impulze, ki dobesedno vlečejo glas k samoreprezentaciji, itn.
Muzikologija (kdor bi hotel v polni Viteški dvorani najti kakšnega njenega predstavnika, bi se namučil) ni opravila takšne analize, ki bi dala odkrita evalvacijska spoznanja v kontekstu evropske glasbe; nasploh se v razmerju do vsega domačega izogiba tej svoji temeljni, resda nedvomno težavni nalogi. Škerjančeva Fundacija je pač pripravila spominski koncert, niz nastopov (, umetniško še najcelovitejša, Arličeva, Arneževa,,,,; Boljubaševa, Kosmačeva, Mlakarjeva,), v katerem je bil zelo študiozno, a pri večini pevcev tudi ob slišnih »privatizmih«, tj. omejitvah ali pa vsakdanji samozadostnosti
organa, pregledan sklad, ki je sčasoma postal brezciljna reka monologov-romanc, kakor bi lahko zasilno rekli večini izmed Škerjančevih samospevov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani