nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Svet, ki ga ustvarjalci zvočno in animacijsko oživljajo na razsežnem prizorišču na izhodiščih stare kitajske legende o izgubljenem tonu (iz srede 3. tisočletja pred našim štetjem), pravzaprav sploh ni svet sodobnega s hrupom prezasičenega mestnega tehničnega in industrijskega trušča, čeravno naj bi se zgodba po prvih replikah začenjala prav v sodobnem ()mestu. Zaradi večinoma na novo izumljenih, oblikovanih in izdelanih akustičnih inštrumentov (tolkal, brenkal, godal in pihal) ter zaradi otrokom prepoznavno privlačne, slikovite in zvočno raznolike narave (z izbranimi predstavniki rastlinskega in živalskega sveta ter njihovimi spremembami v letnih časih) so ustvarjalci protagonistovo iskanje izgubljenega osnovnega tona, brez katerega v okolju ni mogoče vzpostaviti reda, ravnovesja in sozvočja, bolj smiselno in neposredno ustvarjani zvočnosti primerno postavili v domišljijsko stilizirano in univerzalno naravo. Med njenimi poustvarjenimi in izmišljenimi predstavniki se
prvinsko bistri, radovedni in dobrodušni Mali na svojem domišljijskem zvokomobilu po srečanjih s kravo, puščavskim pajkom in kaktusom ter popotovanjih po ledeni pokrajini z zvončkasto princeso Zimnico in gozdu, ki mu vlada Stonoga, nazadnje sreča s pošastjo Požiralko zvočnih odpadkov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani