nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
- V takih trenutkih celo malce pospominja na sodobnika Svetokriškega/ Lantierija in njegove pridige: tudi vipavski pridigar se je rad na vsakem koraku pošalil zoper pridižno posvečenost in vzvišenost - prav tako kot se je Valvasor na račun znanostne visokosti in resnobnosti (Valvasorjeva Slava je izšla 1689, Svetokriškega prva dva zvezka Svetega priročnika dve leti pozneje, 1691). In barok je pri obeh možeh zagotovljen z malo prej omenjeno notranjostjo besedil, z nekakšnim duhom časa, naj se zdi trditev še tako hitropotezna; današnjemu prevajalcu (velja seveda samo za Valvasorja) se zato res ni prav nič treba mučiti z iskanjem pregljevskih ali temu sorodnih jezikovnih ekshibicionizmov.
Tudi o znanstveni vrednosti in smiselnosti takega celotnega prevoda Slave v slovenščino so se občasno oglašali pomisleki: pokojni, izjemna zgodovinopisna avtoriteta, je ob priložnosti menil, da integralni prevod ni potreben, ker da je vse dragoceno in bistveno ven pobral in prevedel že; da
je vse drugo le Franciscijeva prazna retorika, s katero si pravi zgodovinar nima kaj pomagati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani