nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Za nameček si je prizadevni polihistor z Bogenšperka v osebi Franciscija oskrbel še imenitnega nemškega stilista tistega časa - pač zato, da slava njegove ljubljene dežele ne bi zaradi prepodeželske oziroma premalo gosposke nemščine preveč utrpela - kar vse pa v obnebju takratne baročno nakrancljane jezikovne manire pomeni za današnjega prevajalca še dodatne težave.
Bržkone je pred podobnim vprašanjem obstal že, ko je pripravil znamenite izvlečke iz Slave (1936, 1951), rešil pa ga je s podobno smiselnim občutkom kot tokratni prevajalci: jezikovni barok in njegov duh se dovolj prepričljivo in slikovito kažeta že kar iz skladnje, iz delanja stavkov in retoričnega odnosa do zapisa; nikakršno starinsko besedje ni potrebno. Kjer ne gre za izrecne Franciscijeve vstope v tekst, za katere je Valvasor svojega pomočnika sicer pooblastil ali kar naprosil, pa je faktografska govorica besedila sploh dovolj neposredna in s tem naturnejša, slogovno neodvisnejša - tako da dodatno govorno
figuriranje sploh ni potrebno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani