nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Njegov načeloma odsoten, a hkrati tudi prisoten govorec nas sooča z značilno artikuliranim in silovitim tokom besed, za katerega se zdi, da naravnost zasiplje bralstvo; pravim zasiplje, a ne samo zato, ker gre za očitno priljubljen pesnikov izraz (Purpurni dež zasiplje v brazde / ust, vratu in glave, v listje krošenj, v jaso / v hipnost domišljije), pač pa predvsem zato, ker se zdi, da nam besede, verzi in z njimi podobe iz knjige dejansko polzijo skozi prste kot peščena ali žitna zrna, četudi se še tako trudimo, da bi jih zadržali. Medvedovih verzov res ni težko prepoznati, skoraj nemogoče pa jih je dojeti, osvojiti in spoznati. A kljub temu ali morda prav zato utegne biti njihova sled fascinantna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani