nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Enako pomembna je ironija, s katero avtorica opremlja pogoste stereotipe in fraze, povezane tako z vlogo prvega ali druge v erotičnem paru (pravzaprav mnogokotniku) kot njunim medsebojnim razmerjem, hkrati pa ji ironične strategije ponujajo tudi možnost subvertiranja dramske strukture kot take, točneje, njenega na prvi pogled bulvarnega zapletanja in razpletanja. Avtoričina sintetično-analitična dramaturgija je tudi sicer izvirna in suvereno preigrava ter veže v drvečo komedijsko celoto različne dramske in proto- ali postdramske dramaturške postopke, kot npr. frontalno pripoved, sprotni (samo)komentar, aparteje oz. dialoge z zastranitvami ter metadramske in metauprizoritvene vpoglede v sprotni dramaturški, uprizoritveni oz. igralski tok, vse to pa počne z izjemno retorično natančnostjo, duhovitostjo in - kar je nemara še bolj pomembno - kritičnim angažmajem.
Dobro naoljena komedijska površina igre je namreč samo njena manifestativna plast, v
latentni se razkriva premišljena in kritična drama, povezana z deprimirajočo atmosfero časa poznega kapitalizma, univerzalne recesije, dobe zmanjšanih pričakovanj, zatona zahodnega cesarstva ... ali, preprosto, »dežele, ki se krči«, kot se glasi njen podnaslov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani