nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
V Akademiji umetnosti v nemški prestolnici so se pol stoletja po smrti Grosza (1893-1959), osrednjega protagonista berlinskega ekspresionizma, dadaizma in kasnejše nove stvarnosti, znanega predvsem po neusmiljeni satiri, s katero se je med in po prvi svetovni vojni lotil nemškega naroda, odločili, da vse, kar hranijo v svojih zbirkah in se nanaša nanj, tudi razstavijo. In tega ni malo; gre za kar okoli 200 skicirk in risb iz zgodnjega obdobja (do nastopa nove stvarnosti; tudi, denimo znanih upodobitev Friedrichstrasse ali Kristusa s plinsko masko), ob tem pa tudi za Groszove kolaže, fotografije, razne pisne dokumente in še kaj, recimo za dadaistične montaže in razglednice. Vse to je sedaj zbrano na projektu Grosz; Korekten in anarhičen, kot zapišejo njegovi organizatorji v Berlinu, pa gre za dela, ki odražajo predvsem zelo zgodnjo Groszovo senzibilnost do beleženja sodobne družbe in tedanje mentalitete, ustvarjanja, ki je kasneje preraslo v pravi emblem socialno angažirane umetnosti
časa weimarske republike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani