nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Njegova ironija še zmeraj učinkuje. Četudi je usoda njegovih oseb: utrujenega ruskega plemstva, neodrešenih deklet, pokvarjenih uradnikov, salonskih filozofov in oficirjev, dojilj in lakajev, revnih kmetov in nesrečnih soprog, dandanes od nas tako daleč kot luna, pa so nam bratje in sestre po duhu. Dolgčas in nemir, žalostno navduševanje nad naravo, nedoločna, a nujna potreba po izpolnitvi, odpor do moderne s kozarčkom sekta v roki, vse to poznamo enako dobro kakor čudenje, kako dobro nam gre, medtem ko svet propada.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani