nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
In tako se nikakor ne moremo ravno smejati ne preiskovalcu, ki ga obsede prikazen bizantinskega cesarja in žal pripelje v ustrezno institucijo, ne napovedovalki, ki ji svet zamaje navadna muha v studiu, prav tako ne mladeniču, ki na svoj način čuva hendikepiranega fanta in se mu naloga nekega dne tragično sfiži. A vendar se zdi, da je za slogovno in kompozicijsko intoniranost, s katero avtorica vstopa na tukajšnje literarno prizorišče, primernejša malce daljša forma, med sedmimi zgodbami vsaj po mojem mnenju še najbolj (in najbolj novo) učinkujeta obe najdaljši, Srce v dvigalu in Ribji spomin, prva z domiselnim rentgeniziranjem vsega tistega, kar hromi in bremeni življenja sedmih naključnih ujetnikov pokvarjenega dvigala, druga s prepričjivim vpogledom v življenje ostarelega para. Za zgodbarstvo, kakršnega razkriva avtoričin prvenec, se zdi, da ne nastopa z vso silo, ampak umirjeno razkazuje svojo moč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani