nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
V ljubljanskem Mini teatru so mladini in odraslim repertoarno namenili monodramsko oz. monološko odrsko priredbo znamenite simbolistične povesti (1909), kakor jo je idejno zasnoval in izvedbeno uresničil pobudnik in protagonist uprizoritve ob sodelovanju režiserja.
Kot je v Cankarjevi »starodavni pripovedki« njen vzneseno ljubeči in trpko obsojajoči upovedovalec realističnih in simbolično pomenljivih podob domovine, naroda in izbranih posameznikov iz njegovih vrst prezirani in brezpravni, osamljeni, na večno tujstvo in kritično razdaljo do skupnosti obsojeni radoživi ljudski, ki je za čudežne gosli razuzdanega veselja in sladke pozabe faustovsko prodal prej bolestno kritično in žalostno dušo (in iz nje izvirajočo bridko glasbo) gozdnemu škratu, tako je tudi njen dandanašnji odrski pripovedovalec in interpret življenjsko in umetniško bogato izkušeni ter od bučne in puhle vsakdanjosti kritično distancirani modrec, interpretacijsko in glasovno prepoznavni interpret
umetniške besede, uglasbene poezije in zanesljivi muzikant (na ustni harmoniki in violini).
V središču režiserjeve in interpretove pozornosti je ves čas univerzalna Cankarjeva misel in njen skrbno razčlenjeni žlahtni poetični jezikovni izraz, ki ga interpret spoštljivo in natančno bere in memorira domala kot glasbeno partituro.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani