nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Režijsko edini zanimiv je prizor, v katerem skozi gibalni dialog Markiza Cibo svaku kardinalu razlaga o svojem dvoumnem odnosu do tirana, medtem ko v ozadju njeno vlogo v Aleksandrovih rokah cinično odigra Lorenzaccio. Tako kot koreografija in režija je nedomiselna scenografija, saj črni kvadri s prestavljanjem učinkujejo bodisi kot postelje bodisi mize bodisi stene, razočaranje je tudi uprizoritveno nestrukturirana, linearna glasba, ki jo je Balanescu napisal za balet in jo s svojim kvartetom izvaja v živo, z izjemo solistov pa je bila omledna tudi plesna izvedba linškega baletnega ansambla. Medtem ko se dramsko besedilo po Lorenzaccievem umoru in posledični Lorenzaccijevi smrti konča z ustoličenjem novega Medičejca tirana, v smislu: Kralj je mrtev - živel kralj, se Ulrichova uprizoritev zelo na hitro konča z Lorenzaccijevo smrtjo, kar zgolj kaže na to, da koreograf Jochen in dramaturg nikakor nista doumela poante de Mussetove klasike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani