nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Medtem ko je de Mussetov Lorenzaccio zanimivo zapletena osebnost - mladenič, ki se približa bratrancu z namenom, da ga kot tirana pokonča, a se v tej igri zaplete v lasten užitek zla, pri čemer politični nasprotniki tudi po umoru vojvode ostajajo pasivni -, je lik zveden na tiranovo oprodo v razvratu, ki se v drugem delu predstave brez jasnega motiva odloči za umor.
Zaradi nepremišljene dramaturgije in režije je tudi s poznavanjem besedila težko slediti dogajanju, edina dramaturgija v resnici obstaja na ravni kostumografije (Bjanka Ursulov), ki s premišljenimi kostumi omogoča razpoznavanje skoraj dvajsetih likov, ki jih je vključil iz de Mussetove predloge. Razen glavnih protagonistov, Medičejskega ( Dvorăk) in Lorenzaccia ( Vran;), sta delno oblikovana še lika Markize Cibo ( Štěrbová) in njenega svaka kardinala Ciba (Fabbrice Jucquois), na splošno pa so še slabše od moških oblikovani ženski liki; v belo oblečena Strozzi, katere čast in s tem čast družine Strozzi
Lorenzaccio v besedilu onečasti »zgolj« z opolzkim komentarjem, med predstavo brezglavo bega po odru, medtem ko njeni bratje vsebinsko v prazno vihtijo hladno orožje, povsem neosmišljena sta tudi lika Lorenzaccijeve matere in tete v živobarvnih kostumih - v drami je prav slednja kot še ena seksualna tarča povod za Lorenzaccievo odločitev za tiranov umor -, tako da z izjemo Markize Cibo plesalke učinkujejo zgolj kot mobilni dekorativni rekviziti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani