nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Kljub njegovi relativni mladosti (1973) so tudi za njegova platna značilni zemeljski, razdeljenost slikarske površine na dve bolj ali manj monokromni nosilni polji, eno za zemljo, drugo za nebo, kar ga pripelje v bližino svojske ekspresivne abstrakcije. Spodnja, zemeljska površina je praviloma gola, ogolela, zgolj površina, iz katere poganja, ali bolje, štrli eno samo živo bitje, v nekaj primerih neopredeljiva silhueta, ki bi lahko bila kak huzjanovski slehernik (slika Sam), pa tudi, ostanek debla ... V večini primerov pa je jasno, da gre za drevo, samotno, navidezno krhko, golo, morda celo že suho ali pa vendarle še živeče, kljubujoče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani