nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Zgodba romana Glasovi v vetru se odvrti v dolgi newyorški noči, v kateri se glavni junak v morastih polsanjah srečuje s svojimi umrlimi predniki, s tistimi, ki so izginili v vojnah, pod ledom, v ognju, obešeni na veji, z vsemi tistimi, ki so za zmeraj ostali brez groba in ki - utrujeni od samote in beganja skoz prostor in čas - živijo le še v spominih svojega rdečelasega potomca. Avtorica je povedala, da se je ta roman dolgo nalagal v njej, potem pa se ji je zdelo, da se je napisal kar sam. Iz zgodbe o spominu in pozabi sije neka posebna svetloba, potrjujoča, da je življenje čudež, ki premore tako surovo stvarnost kot magično lepoto prepričanja, da kljub zlu in uničevanju smisel obstaja in ni nedosegljiv.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani