nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Izhodišče večine razstavljenih del so akvareli, ki jih oblikuje na že nekaj časa znani način - na »neskončnem« belem ozadju kažejo senčne odslikave posameznih figur ali bolj lirično kakor erotično prepletajočih se parov: nežna, sanjsko učinkujoča umetnost. S takšnimi deli se srečujemo tudi na tokratni razstavi, le da so predstavljena drugače, tako, kakor jih je avtor prvič pokazal na lanski razstavi v Galeriji Equrna: preproste okvirje so zamenjala enako preprosta lesena ohišja, v teh pa je akvarelu dodan bolj ali manj očitno asociativen predmet, ki akvarel (včasih s pomočjo naslova, včasih brez njega) nadgrajuje, lahko pa tudi preusmerja njegov pomen in razpoloženje.
S takšnimi deli se pridružuje stari tradiciji, ki so jo v glavni tok likovne umetnosti vpletli dadaisti in za njimi nadrealisti, pa tudi osamljenci, kakršen je bil Joseph Cornell; v slovenski umetnosti se s sorodnimi deli srečujemo v obdobju neodadaizma, predvsem v opusu, pozneje pa so to tradicijo
povzeli tudi Irwini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani