nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Spominja se življenjskih sopotnikov, opravi z generacijo, razen redkih prijateljev, pokomentira svoja prejšnja dela, izjavi, da niti sam s svojimi zapiski nima kaj dosti početi, vse se mu zdi podobno zagati starčka, ki mu na sodišču pokažejo fotografijo mladega vojaka in se po sili razmer strinja, da ima kaj z njegovimi zločini. S preteklostjo želi obračunati, jo postrgati do živega in priti do živosti smrti pred smrtjo, so živosti življenja po odmrtju večine iluzij, ki se jim predaja sodobnost in ljudje naokrog; odšteje in poslovi se od skoraj vseh, ta proza je še vedno zaznamovana z izvornim tujstvom, pravi, da mu je bilo vedno zoprno pripadati, poslavlja se od svojega pisanja, poslovi se, z naštevanjem in popisovanjem, od svojih ljubic in zerotiziranosti nasploh, čeprav erotične odprtost ne manjka, ravno bližina smrti jo krepi. Seveda je sama narava teh zapisov, ki so nekje med obračunom in končnim odštevkom, med dnevniškimi zapisi in beležnicami,
opombami k delu in izlivanju memoarske mase, včasih nekoliko surova, gre za zapise priložnostne narave, z manj ravnmi in variacijami, kot smo jih sicer vajeni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani