nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Zapisi so nastajali v prav posebnem trenutku, ko »življenje gleda/m/ z očmi smrti«, to je sokratovski obračun na pragu, vmes med stanjema, in zato so nič in smrt in čas seveda njegove glavne preokupacije. Ne gre za sorodnost s proustovstvom, za reminiscence, za rekonstrukcijo enkratnega življenja, ki je toliko bolj enkratno, kolikor je v njem več partikularnosti in morebiti tudi literarne veščine, ne gre za nehotne spomine in asociacijsko odtekanje zavesti, ki naj v neviden vzorec izriše poteze sebi-biografa, temveč gre za odkopavanje, avtoarheologijo, ki naj reže in koplje skozi dogodke, da bi se spod zadev jaza zasvetilo morebitno nespremenljivo. Za to je potrebno s popisom odvreči tisto, kar mu povzroča gnus, navzeo; starostna rutina, soba s knjigami in delavno mizo, nespečnost, zdravniki, pohajanja po mestu, vkrcanje na avtobus, to potujočo kasarno, drenjanje med brezimno množico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani