nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Prazen prostor so poskušali zapolniti vsi: Italijani so ga imeli za Italijana, Francozi za Francoza, za, na nemškem govornem območju pa so ga, glede na to, da je bil rojen v nekdanji monarhiji, razglasili kar za Staroavstrijca, kar koli naj bi to že pomenilo.
pa je bil predvsem beneški oziroma pariški slikar, mesto in njegova duhovna mikroklima s pravo parado slavnih in manj slavnih zgodovinskih obdobij ter obenem občutkom brezčasnosti, sta mu bila pomembnejša od nacionalne identitete, še zlasti, ker je bila ta povezana s številnimi razočaranji. Srečanje z najrazličnejšimi oblikami nacionalnega in internacionalnega socializma, pa najsi je šlo za italijansko, avstrijsko, nemško ali jugoslovansko različico, je bila dovolj grenka lekcija, da se ni pustil manipulirati; ves njegov slikarski in grafični opus je predvsem odsev intimnih in obenem univerzalnih refleksij o usodi posameznika, ki je pogosto kruta in neusmiljena, vendar obenem enkratna in neponovljiva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani