nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
»Zrak je bil težak, zdelo se je, da lahko traja večno,« je o tistih časih rekel Alexandr Vondra, podpredsednik v Topolanekovi vladi in sredi osemdesetih disident in podpisnik Listine 77, ko smo ga spomladi poslušali na konferenci v Pragi. Devetinosemdeseto je bil eksperiment brez precedensa, ključna je bila Solidarnost, eden najbolj izjemnih in znanih civilnodružbenih projektov v svetu, je svojo analizo za istim konferenčnim omizjem Od padca železne zavese do članstva v EU povzela ameriška profesorica Elzbieta Matynia. Strokovnjakinja za demokratične tranzicije v srednjeevropskih državah je izpostavila ključno vlogo civilne družbe pri padcu komunizma, državljansko participacijo in kreativne posameznike, kakršna sta bila Michnik in Havel, od katerih so črpali pogum samo s poslušanjem tistega, kar so govorili, in z močjo tistega, kar so pisali; govorila je o napol javnih sferah, o »majhnih evolucijah« in »moči nemočnih«; »novi evolucionizem« je bil
povsem nov tip družbenega gibanja, ki ga je poosebljala Solidarnost in ki je pritegnil pozornost Zahoda ter pripeljal do pojava nove družbene sfere v komunistični Poljski. V času, ko ni nihče verjel v čudeže oziroma si ni upal verjeti, da bi prepovedana civilna družba lahko preživela, je prišlo do pogajanj s komunističnim režimom in tranzicije v demokracijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani