nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2009, poved v sobesedilu:
Memoarskost, najsibodi še tako luciden domislek, ne zmore zakrpati luknje v času, pogled nazaj ne more več očarati, ker je že v njem zasejana izguba poante, nekakšna zoprna prizemljitev, ki trdovratno vsiljuje pomisel, da se potujitveni efekt ne dogaja zaradi samega sebe, ampak je žal funkcija nečesa drugega. Filipčičeve Probleme namreč usodno določuje pripovedovalec, ki se trudi v napačno smer: ves čas z vsemi žarometi usmerjenimi na sebe na odru, ves čas raziskujoč svoje početje, tuhtajoč o svojih eksistencialijah in analizirajoč vsakršne prebliske, najrazličnejše tako ali drugače razsute strele duha, ne more izstopiti iz časa, njegova spominskost mu razžira odrski oziroma literarni učinek. Tudi ko razpreda o pisateljstvu in zadregah, povezanih s tem početjem, ni nič drugače, v ospredju je - le kdo drug? - spet in znova in še enkrat nihče drug kot veliki On: »Norman Mailer je bil zdaj že skoraj devet mesecev starejši od.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani